14.2.2018 - 1.4.2018
»Verni Slovenci! Lepa prilika se vam nudi. Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva,« je zapisal ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Na prvi pogled nenavaden zapis za cerkvenega odličnika, toda s temi besedami je knezoškof povabil ljudi, naj se udeležijo velikega romanja v Sveto deželo in obiščejo dve najsvetejši mesti za kristjane: Betlehem in Jeruzalem. Vabilo na romanje je bilo objavljeno v začetku leta 1910, istega leta, v petek, 2. septembra, pa je iz Trsta že odplula ladja Tirol s 540 romarji.
Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Prve posnetke je naredil že v Trstu, nato pa je vestno dokumentiral celotno pot po Sveti deželi. Največ fotografij je iz Jeruzalema, predvsem iz cerkve Božjega groba in z Oljske gore. Naglič je obiskal tudi rojstni kraj Janeza Krstnika Ain Karem in se udeležil izleta s kočijami do Mrtvega morja.
O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo je ohranjenih veliko zapisov, prek sto Nagličevih slik pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine.
Na novo odkrit fond Nagličevih fotografij je bil po več desetletjih ponovno na ogled na občasni razstavi v Muzeju krščanstva na Slovenskem leta 2013. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja.
Razstavo spremljala tudi publikacija: Marko Frelih, Terra Sancta 1910: največje slovensko romanje v Sveto deželo, Stična 2013.
mag. Nataša Polajnar Frelih,
direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem
