Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Kipi

Med kiparskimi deli so najstarejši trije rimski nagrobniki, najdeni na območju stiškega samostana. Muzej je pred leti kupil leseni gotski kip sv. Marjete, ki je bil izdelan okoli leta 1389. Iz 15. stoletja so reliefna upodobitev Marije, ki je bila nekdaj del prizora Jezusovega rojstva, Sočutna (Pietà) iz župnije Senožeče ter kamniti torzo neznanega svetnika, ki naj bi ga za stiški samostan izdelal kipar iz ljubljanske kiparske delavnice.



Iz baroka po kvaliteti izstopajo imenitni celopostavni kipi svetnic in svetnikov z nekdanjega glavnega oltarja v uršulinski cerkvi v Škofji Loki. Okoli leta 1789 jih je izdelal v Podbrezju živeči Peter Žiwobski. Med deli iz 19. stoletja naj omenimo predvsem mavčni kip mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki ga je v pomanjšanem merilu izdelal kipar Franc Ksaver Zajec leta 1880 kot spominek ob postavitvi Slomškovega nagrobnika v mariborski stolnici. Kiparstvo 20. stoletja je zastopano z deli Franceta Kralja (osnutek za glavni oltar v cerkvi sv. Jurija v Selah pri Žužemberku, okoli 1919, Vstali Kristus, okoli 1923, Marija na prestolu, 1930), Franceta Goršeta (škof Friderik Irenej Baraga, osnutek za Baragov kip pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem, 1978, Mala Terezika Deteta Jezusa, 1953, Sv. Jakob, 1956, spominska medalja z upodobitvijo dr. Antona Korošca) in Ivana Zajca (Marija z Detetom na prestolu).