Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Meniške delavnice

V sklopu stalne razstave Življenje za samostanskimi zidovi prikazujemo nekatere aktivnosti v stiškem samostanu, ki so se ohranile še v povojnem obdobju. V samostanu je bil običajno eden od menihov izučen za krojača, zato je na ogled nekaj starih krojaških pripomočkov. Menih br. Celestin Irgolič je bil zadnji stiški čevljar. Na razstavi predstavljamo njegova orodja in kopita za čevlje. Po župnijah in samostanih so nekdaj cerkovniki sami pekli hostije. V Stični so jih leta 1981 začele peči mariborske šolske sestre, med letoma 2002 in 2017 pa so jih pekle uslužbenke samostanskega podjetja Sitik. Številno kmečko orodje priča o tem, da so se samostanski bratje ukvarjali s poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo. Med menihi je še danes aktiven čebelar p. Avguštin, ki z izdatno pomočjo več tisoč čebel sobrate zalaga z različnimi vrstami medu. Nekdaj zelo priljubljeni sirarna in mlekarna ne obratujeta več. V spomin nanju muzej hrani pripomočke za izdelavo sira in etikete znamenitega sira Stiški trapist, ki so ga nehali izdelovati leta 2006. Na razstavi je še nekaj starih naprav in posod iz stare samostanske kuhinje.



V muzeju predstavljamo tudi osebne predmete znamenitega »stiškega doktorja« p. Simona Ašiča (1906–1992), ki se je s svojim delom in knjigami o naravnem zdravljenju z zdravilnimi rastlinami uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih zeliščarjev druge polovice 20. stoletja.



Geslo »Ora et labora« (moli in delaj) je veljalo tudi za stiškega cistercijana in akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka (1907–1993). Njegov slikarski opus kaže različne usmeritve, od realističnega slikarstva, metafizičnega slikarstva in magičnega realizma do zadnjih izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V muzeju je na ogled le izbor iz njegovih 400 likovnih del.



Stiški samostan v kulturnem pomenu izstopa po svetovno znanih stiških rokopisih s konca 12. stoletja in po Stiškem rokopisu iz leta 1428, ki je tretji rokopis s slovenskim besedilom. Originalnih knjižnih del v Stični danes ni več. V muzeju predstavljamo stiške srednjeveške rokopise predvsem s pomočjo interaktivne aplikacije in rekonstrukcijo srednjeveškega skriptorija. Na ogled je nekaj tiskanih originalov iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, ki so bili shranjeni v stiški samostanski knjižnici, in nekaj tehničnih predmetov z začetka 20. stoletja, ki so jih uporabljali v knjigoveznici.