Stična 17
1295 Ivančna Gorica
telefon:
01 / 78 77 863
01 / 78 78 576
mobitel:
041 689 994
faks:
01 / 78 77 863
e-mail:
info@mks-sticna.si
V Muzeju krščanstva na Slovenskem sta na ogled dve stalni razstavi:
Življenje za samostanskimi zidovi
Na razstavi Življenje za samostanskimi zidovi je predstavljena bogata zgodovina stiške opatije, najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem. V skoraj 900 letni zgodovini je s svojim vplivom versko, gospodarsko in kulturno zaznamoval širši prostor današnje Slovenije.
Janez Vajkard Valvasor:
Topographia Ducatus
Carnioliae Modernae, 1679
Na ogled so meniške delavnice, kjer hranimo orodja iz različnih samostanskih delavnic (čevljarske, krojaške, sirarske), ter predmete, ki so jih uporabljali za peko hostij in v kuhinji. Na ogled je tudi zbirka čebelarskega in poljedeljskega orodja.
Čevljarska delavnica
Naslednja soba je posvečena dvema najvidnejšima menihoma v 20. stoletju: p. Simonu Ašiču in p. Gabrijelu Humeku. P. Simon Ašič (1906–1992) je Slovencem znan predvsem kot zeliščar, ki se je s svojim delom in knjigami o naravnem zdravljenju z zdravilnimi rastlinami uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih zeliščarjev. Na ogled je nekaj njegovih osebnih predmetov ter priročna lekarna. V isti sobi je predstavljen tudi ožji izbor sicer bogatega slikarskega opusa p. Gabrijela Humeka (1907–1993).
Pisalni stroj p. Simona Ašiča, 19. stoletje, evid. št. S-PSA 14
Umetnostnozgodovinska zbirka 20. stoletja zajema slikarska in kiparska dela vodilnih slovenskih umetnikov: M. Sternena, I. Kobilice, I. Vavpotiča, I. Groharja, M. Gasparija, M. Sedeja, L. Spacala, A. G. Kosa, A. Sirka, M. Metlikoviča, F. Kralja in F. Goršeta.
Kulturnozgodovinska zbirka Leopolda Kozlevčarja ponuja na ogled bidermajersko pohištvo, ure z začetka 19. stoletja, izdelke iz porcelana in stekla ter likovna dela. Večino teh predmetov je zbral zasebni zbiratelj Leopold Kozlevčar (1904 - 1988).
Omara, 18. stoletje, evid. št. K 1338
V zbirki nabožnih predmetov so zbrani tisti predmeti nabožne vsebine, ki so bili skozi stoletja dostopni povprečnemu vernemu človeku. Na ogled so kipi in slike svetnikov, slike na steklo, lesena razpela, votivi, kropilniki, jaslice, rožni venci in drugi spominki na romanja predvsem iz 19. in 20. stoletja.
Soba svetnikov nam na ogled ponuja upodobitve nekaterih svetnikov in svetnic. Osrednja predmeta sta sliki sv. Vida in sv. Florjana, ki ju je naslikal znameniti slovenski baročni slikar Fortunat Bergant. Tu lahko obiskovalec spozna še sv. Cecilijo, sv. Klaro, sv. Marjeto, sv. Boštjana idr.
Anonimni slikar, sv. Cecilija, detajl, olje na platnu, 18. stoletje, evid. št. ŠLU 33
V zbirki cerkvenega tekstila so na ogled ročno izvezeni mašni plašči, dalmatike in druga cerkvena oblačila od 17. do 20. stoletja. Na ogled so tudi insignije nekaterih stiških opatov.
V t.i. Lavrencijevi utrdbi so na ogled muzejski predmeti povezani z duhovnim in kulturnim poslanstvom stiškega samostana. Predstavljeni so portreti nekaterih stiških opatov, rekonstrukcija stiškega skriptorija, faksimile stiškega rokopisa iz 15. stoletja ter številne tiskane knjige iz časa novega veka.
Rekonstrukcija srednjeveškega skriptorija
V zakladnici hranimo liturgično posodje (kelihe, ciborije, monštrance), procesijske križe, svečnike, relikviarije ter unikatno zbirko voščenih figuric, med katerimi izstopata Praška Jezuščka iz 18. stoletja.
Srebrn procesijski križ, detajl, 18. stoletje, evid. št. S 238
Zgodovina krščanstva na Slovenskem
Stalna razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem, ki se nahaja v drugem nadstropju muzeja, je prva taka razstava pri nas. Postavljena je kronološko, v dvanajstih razstavnih prostorih. Obiskovalca seznani z začetki krščanstva na naših tleh v 3. stoletju in ga popelje skozi zgodovino, dolgo približno 1700 let, vse do jubilejnega leta 2000.
V prvih dveh sobah je predstavljeno krščanstvo v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (3. – 11. stoletje). Obiskovalec se tu seznani z začetki krščanstva na našem ozemlju. Podrobneje so predstavljeni ptujski škof Viktorin, škof Modest ter brata Ciril in Metod. Od predmetov izstopata originalna bronasta fibula iz 4. stoletja in faksimile Brižinskih spomenikov napisanih med letoma 972 in 1039.
Sledi soba, ki prikazuje srednji vek (12. – 14. stoletje) in postavitev stalne cerkvene organizacije na našem ozemlju v tem času. Takrat je bila izdelana mreža pražupnij, delovati so začeli prvi samostani. Obiskovalec lahko tu podrobneje spozna najstarejše meniške redove pri nas: benediktince, kartuzijane, cistercijane, maltezarje, križnike, klarise, dominikance, avguštince idr.
V prostoru, ki predstavlja 15. stoletje, so glavni poudarki na turških vpadih, vzponu mest in nastanku uboštvenih redov. Pomembnejša dogodka, ki sta zaznamovala krščanstvo na Slovenskem v tem obdobju, sta bila ustanovitev ljubljanske škofije (1461–62) in ustanovitev kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (1493–94). Osrednje predmete v prostoru predstavljajo gotski freski in vitraj Janeza Ljubljanskega ter nekaj plastik iz tega obdobja.
Sv. Marjeta, kip, ok. 1389, inv. št. 3825
16. stoletje zaznamuje širjenje reformacije in protestantizma ter prizadevanja protestantskih pridigarjev za uveljavitev slovenskega jezika v bogoslužju. Obiskovalec lahko tu spozna najpomembnejše protestantske pisce (P. Trubar, S. Krelj, A. Bohorič, J. Dalmatin). Osrednji predmet predstavlja faksimile Dalmatinove biblije v slovenskem jeziku (1584).
Naslednja soba nas popelje v 16. in 17. stoletje v čas protireformacije in cerkvene prenove. Po tridentinsekm koncilu (1545–1563) se je tudi pri nas pričela prenova v katoliški Cerkvi. Med najpomembnejše nosilce katoliške prenove spadajo jezuiti in kapucini, ki v tem času začnejo delovati tudi na Slovenskem. Najzanimivejši predmet v tem prostoru je t.i. Gabrški plašč iz 17. stoletja.
Sv. Andrej, kip, 18. stol., evid. št. K 436
Razcvet baročne umetnosti in terezijansko-jožefinske reforme so posebej predstavljeni v naslednji sobi. V 17. in 18. stoletju je bilo zgrajeno mnogo novih cerkva, opremljenih z novo baročno opremo. T.i. jožefinizem je na področju katoliške Cerkve prinesel številne reforme: preureditev škofij, ukinjanje ljudskih pobožnosti, ukinitev večine samostanov itd. V začetku 18. stoletja začnejo pri nas delovati uršulinke, ki so bile znane po prvih dekliških šolah na Slovenskem. Tu si lahko ogledate baročne kipe in sliko svetega Miklavža, delo V. Metzingerja.
V. Metzinger, Sv. Nikolaj iz Mire (Miklavž), detajl, olje na platnu, ok. 1740, evid. št. L2
Naslednji prostor prikazuje 19. stoletje. Osrednji temi sta revolucija v letu 1848 in narodni preporod Slovencev. V tem času je najvidnejšo preobrazbo doživela lavantinska (mariborska) nadškofija, ki jo je vodil škof Anton Martin Slomšek (1800–62). Obiskovalec se lahko tu seznani še z nekaterimi drugimi pomembnimi narodnimi buditelji, ki so izhajali iz vrst katoliške cerkve (M. Majar–Ziljski, dr. A. Korošec, dr. J. E. Krek idr.).
Zadnji razstavni prostor prikazuje 20. stoletje in je osredotočen na dogajanje med prvo in drugo svetovno vojno, na družbene spremembe ter na osamosvojitev Republike Slovenije. Med najpomembnejše predmete v tej sobi sodi novomašniški kelih F. Dolinarja, ki je bil izdelan po načrtih vodilnega slovenskega arhitekta 20. stoletja J. Plečnika.
Anonimni slikar, Anton B. Jeglič, detajl, olje na platnu, zač. 20. stoletja, evid. št. ŠLU 997
Posebna soba je namenjena ljudski pobožnosti, ki se med drugim kaže tudi v postavitvi božjega groba na veliki petek ter na romanjih v domača in tuja romarska središča. Mnogi verniki so Mariji in svetnikom darovali številne votive, domov pa so za spomin prinašali podobice, rožne vence, kipce in sveče.
Arhiv misijonarja in škofa Friderika I. Barage
Zbirko originalnih knjižnih del, predmetov in korespodenco misijonarja in škofa Friderika Ireneja Barage (1797–1868) ter knjižni fond slovenske izseljeniške literature iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je zbral in uredil salezijanski duhovnik Karel Ceglar (1912–1999), ki je živel po drugi svetovni vojni v Kanadi.
Arhiv misijonarja Friderika I. Barage