V strokovni publikaciji Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic so prvič na enem mestu sistematično predstavljeni oltarji, prižnice in lavaboji, izdelani iz črnega kamna (apnenca), ki predstavljajo med baročnimi umetninami posebno skupino spomenikov. V večjem številu jih zasledimo na Kranjskem ob koncu 17. stoletja, ko so se kulturni tokovi tedanje deželne prestolnice Ljubljane že odločneje usmerili proti italijanski umetnosti, izdelovali pa so jih še v prvih desetletjih 18. stoletja.
študija o baročnih črnih kamnitih oltarjih, prižnicah in lavabojih s konca 17. in začetka 18. stoletja, v katero je bilo zajeto gradivo iz Slovenije, severne Italije (Kanalska dolina), Koroške (Vetrinj), Hrvaške (Zagreb, Karlovac, Remete), je pokazala, da je na tem območju po do sedaj zbranih podatkih ohranjenih in evidentiranih dvainosemdeset oltarjev, šest prižnic in štirinajst lavabojev.
Večina črnih kamnitih oltarjev, prižnic in lavabojev je po vsej verjetnosti nastala v Ljubljani, kjer je ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja delovalo večje število kamnoseških delavnic, npr. kamnoseška delavnica Matevža Potočnika (u. 1710), Mihaela Cusse (roj. okoli leta 1657, u. 1699), Luke Misleja (roj. 1658, u. 1727), Franca Grumnika (roj. 1671, u. 1755), Francesca Bombasija (roj. okoli 1654, u. 1714), Jožefa Angela Bona (1. polovica 18. stoletja).
Ob raziskovanju kamnoseške dejavnosti v Ljubljani se nam odpirajo tudi nova spoznanja o vlogi mesta kot regionalnega središča, ki je bilo že ob koncu 17. stoletja dovolj močno, da je lahko vzpostavilo stike z umetniškimi središči, kot so bile npr. Benetke, Gorica, Videm in Padova.
mag. Nataša Polajnar Frelih
VSEBINA:
1. Uvod
2. Ljubljana in njeno kulturno življenje ob koncu 17. in na začetku 18. stol.
3. Ljubljanski kamnoseki in cehovska pravila
4. Seznam ljubljanskih kamnosekov
5. Črni kamniti oltarji in tipologija
6. Naročniki
7. Zaključek
8. Summary
9. Katalog oltarjev
10. Katalog prižnic
11. Katalog lavabojev
12. Literatura in viri
13. Seznam krajev
14. Seznam imen
