Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Klasicistično oblikovana kadilnica iz tolčenega srebra. Mojstrski žig IS nakazuje, da je kadilnico domnevno izdelal Johann Steiner (umrl 1853 v Ljubljani).

Bakrena, baročna posodica za vodo iz tolčene pločevine. Ročaj je iz kovanega železa. Posodica je domnevno visela v zakristiji. 

Oltarni svečnik iz posrebrene medenine. Spodnji del z nogami je okrašen z ornamenti cveta in reliefi angelskih glavic. Na spodnjem trapeznem delu svečnika se zgoraj nahaja napis izdelovalaca in letnica: "Anton Petterlin / 1838".

Klasicistični oltarni svečnik iz tolčene posrebrene pločevine. Na masivni tristrani nogi v poljih klečeč putto s košaro cvetja na glavi, obdan s trakom, uvitim v meander. Stebriček okrašen s klasicističnimi motivi listov in vencev in s cvetnimi obeski. 

Bronast zvonček z lesenim ročajem in kovinskim nihalom.

Bronast  zvon s podobo blagoslavljajočega škofa z mitro in palico, (Nikolaj?), svetniški menih s knjigo, lobanjo in križanim v pozi molitve, ter Kristus na križu. Trilistno držalo je značilno za starejše zvonove.

Patena iz pozlačenega srebra. Na hrbtni strani je vgraviran monogram IHS. Patena ima dva nejasna žiga (repunci), med katerima je mogoče prepoznati lilijo s krono. Tretji žig je nejasen.

Večna luč iz medeninaste pločevine z rokokojskimi ušesi za verižico. Na držaju motiv kite.

Srebrna posodica za sv. hostije. Mojstrov žig v ovalu žig ? M.  Pregledni žig za Kranjsko 18??, srebrna repunca za Kranjsko 1806-07.

Večji, kamnit, prostostoječ kropilnik.

Trebušasta posoda s tremi držali stoji na stožčasti profilirani nogi. Pokrita je s pokrovom, ki ga krasijo trije perforirani križi. Vrh pokrova zaključuje okrogla perforirana, na vrhu zaobljena strešica s sponko za verižico. Okroglo držalo z medeninastim prijemalom je speto s štirimi verižicami s pokrovom. Izdelali slovenski begunci v svojih delavnicah iz letalske pločevine v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem med leti 1945-50. 

Dolinarjev kelih je izdelal pasar Ivan Kregar po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika leta 1938 za novomašnika Franceta Dolinarja. Na sprednji strani stalca je napis: »Francetu za novo Sv. mašo, 10.VIII. 1938/teta. FECIT Ivan Kregar, Ljubljana 1938«. Kelih s pateno je izdelan iz tombaka (nekdaj pogosto uporabljene »rdeče zlitine«, mešanice predvsem bakra in cinka) in je brez dekoracije. Odlikuje ga njegova stroga zasnova, ki temelji na geometričnih izhodiščih. Šesterokotno stalce (podstavek) se prek profiliranih slojev povezuje s šeststrano piramido debla, ki se izteče v šeststranem nodusu. Z gladko kupo ga veže šeststrana prizma z drobnim ležiščem za kupo. 

Okrogel ploščat podstavek ima na sredini okroglo posodico za hostijo s pokrovčkom. Na robu ima repunco z oznako "CK". Na pokrovčku je vrezan monogram IHS, na obodu ima repunco za srebro z oznako "R". Shranjena je v papirnati šatulji, ki je v notranjosti oblečena z žametom. Prenosna monštranca  je bila nekdaj last Slovenske starokatoliške cerkve, ki je v Sloveniji delovala v letih 1935 - 1991.

Okrogla noga in vazast nodus sta gladka. Čolniček iz pozlačene medenine  je školjkasto okrašen in se odpira z odpiračem v obliki črke C. 

Okrogla posodica s pokrovom iz posrebrene medenine za shranjevanje hostij. Notranjost  je oblečena v tkanino.

Na pokrovu je vgraviran monogram IHS, znotraj je pozlačena, zunaj posrebrena medenina. Na vrhu posodice je zanka, da jo je duhovnik obesil okrog vratu.

Kovinska okrogla posodica iz pozlačene medenine se imenuje »vasculum purificationis« ali preprosto vasculum (latinsko) = posodica.Uporablja se za purificiranje/čiščenje prstov (palca in kazalca) duhovnika, ko sta bila v stiku z Najsvetejšim, potem, ko je delil sveto obhajilo (še posebej zunaj maše). Umeščena je ob tabernaklju. Danes sicer ni predpisana, toda še vedno jo srečamo marsikje v uporabi.

Srebrna posodica za sv. hostije. Znotraj je pozlačena, na pokrovu sta vgravirani inicialki CK; M, in grb izdelovalca z letnico 1807.

Baročna sončna monštranca izdelana iz tolčenega srebra in pozlačene medenine. Na vrhu monštrance je pripet relief Boga Očeta, spodaj pa Marija z Jezuščkom, oblečena v  trikotna plaščka, v sredini ob strani dva angela, ki držita krono. Relief je pritrjen na srebrno pločevino v obliki srca. Vrh monštrance krasi preprost križ z okrasnim kamnom zelene barve.

Kovinski svečnik je izdelan iz posrebrene medenine, spodnji del z nogami je okrašen z ornamenti cveta in reliefi angelskih glavic. Na spodnjem trapeznem delu svečnika se nahaja signatura izdelovalca in letnica: Anton Petterlin, 1838.

Kovinski svečnik je izdelan iz posrebrene medenine, spodnji del z nogami je okrašen z ornamenti cveta in reliefi angelskih glavic. Na spodnjem trapeznem delu svečnika se nahaja signatura izdelovalca in letnica: Anton Petterlin, 1838.

Svečnik je ulit v bronu in stoji na tristrani nogi z levjimi šapami, stoječimi na kroglah, v poljih angelska glavica z razprtimi perutmi. Gre za značilen tip oltarnega svečnika od 17. stoletja naprej.

Kelih ima srebrno kupo. Je brez žigov. Stalce in nodus krasijo raznobarvni stekleni kamni.

Posodica za sveto olje je izdelana iz pozlačene medenine. Na pokrovčku in v sredini posodice črki O.I. V njej je bilo olje za bolniško/poslednje maziljenje.

Posodica je izdelana iz srebra in ima slabo odtisnjen žig. Piksida je konične oblike z rahlo vzbočenim pokrovom, kjer je vgraviran križ. Notranjost je pozlačena.

Kovinska kustodija je izdelana iz pozlačene (?) medenine. Monštranco so uporabljali za liturgične namene slovenski begunci na avstrijskem Koroškem po drugi svetovni vojni.

Srebrn ciborij je izdelan v tehniki tolčenja in ulivanja v obdobju historizma. V izdelku je je združenih več likovnih motivov. Na notranji strani stalca je znak izdelovalca ? in žig z inicialkama L/B na pokrovu ciborija. Za liturgična namene so ga uporabljali slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem v letih 1945-50.

Nizka medeninasta okrogla posodica, ki se proti dnu zoži, se zapira s pokrovom. Ta ima rahlo nasekan profiliran rob in izbočeno površino, ki je okrašena s stiliziranim križem z žarki. V njej je steklena posodica. Za liturgična namene so jo uporabljali slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem v letih 1945-50.

Kovinska okrogla posodica iz pozlačene medenine se imenuje vasculum (latinsko) = posodica. Uporablja se za čiščenje prstov (palca in kazalca) duhovnika, ko sta bila v stiku z Najsvetejšim, potem, ko je delil sveto obhajilo (še posebej zunaj maše). Umeščena je ob tabernaklju. Danes sicer ni predpisana toda, še vedno jo srečamo marsikje v uporabi.

Kelih z novogotskimi elementi. Na kupi sta odtisnjena žiga.  Kelih so uporabljali slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem v letih 1945-50.

Iz okroglega gladkega stalca se preko treh profiliranih krogov dviguje stožčasto deblo, ki ga pod gladko kupo oklepa enostaven, gladek nodus v obliki potlačene krogle. V podnožje debla je vtisnjen križ. Kelih so uporabljali slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem v letih 1945-1950.

Baročni kelih ima pozlačeno srebrno kupo, na nogi so simboli Kristusovega trpljenja. Košek je dekoriran z  drobno narezanim baročnim akantom. Ima lep ulit nodus v obliki vaze, gladke medaljone ovijajo volute, tolčeno, na robu noge črka P.

Novogotski svečnik ulit v bronu. Na notranji strani noge je etiketa livarne M. Samassa Laibach.

Novogotski svečnik ulit v bronu. Na notranji strani noge je etiketa livarne M. Samassa Laibach.

Ima gladko kupo. Iz šestlistnega stalca s stopničasto profiliranim robom raste deblo z izrazitim nodusom, ki je okrašen z modrim emajlom. Na njem je napis JESUS. Pozlačeno stalce je reliefno okrašeno z rastlinsko vitico. Kelih ima repunco z oznako UNECHT.

Skleda za blagoslovljeno vodo iz tolčene medenine izdelana v baročni maniri. 

Domnevno je del umivalne zakristijske garniture?

Stalce trikotne oblike krasijo trije modri kamni. Na deblu so motivi ribe, goloba in pelikana. Na gladki kupi je napis HIC EST ENIM CALIX SANGUINIS MEI. Rob kupe ima žig repunce.

Moderno medeninasto monštranco s štiristranim deblom  krasijo reliefi, ki simbolizirajo štiri kreposti: vero, upanje,  (?) ženski lik s kelihom in ljubezen. Monštranca ima pod kustodijo štiri turkizne kamne.

Posodica za hostijo in sveta olja. Na pokrovu posodice je okrogel nastavek s poklopcem in križcem, kjer je prostor za hostijo. V  posodici so trije predalčki za sv. olja.

Kelih rokokojskih oblik izdelan iz pozlačene medenine in pozlačenega srebra. Stoji na okrogli vzbočeni nogi.  Poln košek kupe je okrašen s školjkastim in rastlinskim motivom. Nodus ima v obliki vaze.

Okrogla kovinska posodica za sv. hostije. V posodici se nahaja kovinski poklopec za obtežitev hostij. Na pokrovu je vgraviran stiliziran križec.

Srebrn rokokojski kelih je izdelan v tehniki tolčenja, ulivanja in cizeliranja. Stalce in košek kupe sta okrašena z evharističnimi in rastlinskimi motivi. Nodus ima obliko vaze. Na robu stalca je udarjen žig mojstra ICB (Ignatius Casparus Bertholt rojen ok. 1719, umre 1794 v Augsburgu) in pregledni augsburški žig za leta 1773 do 1735.

Pozlačena kupa je vložena v predrt košek. Košek je okrašen s štirimi angelskimi glavicami. Na nogi so štirje evangelisti. Ima dve nejasni znački, srebro, ulito. Kelih je najverjetneje izdelan v Franciji ali Italiji.

Iz nekoliko izbočenega ploščatega stalca, okrašenega z enim okroglim kamnom,  se dviga kompozicija dveh neenakih vitkih stebričev s kristalnim nodusom med njima. Vrh keliha zaključuje kupa, ki nima kristalnega podstavka, kakor je to pri Lukmanovem kelihu. Kelih je izdelan iz tombaka. Napis na spodnji strani stalca: »Izd. Ivan Kregar Ljubljana«.

Iz nekoliko izbočenega ploščatega stalca, okrašenega s šestimi okroglimi kamni,  se dviga kompozicija dveh neenakih vitkih stebričev s kristalnim nodusom med njima. Vrh keliha zaključuje kupa, ki nima kristalnega podstavka, kakor je to pri Lukmanovem kelihu. Kelih je izdelan iz tombaka. Napis na spodnji strani stalca: »Dar očeta P. Simona Ašič Rock Springs Wyo. U.S.A. 31.VIII.1930/ Izd.Ivan Kregar Ljubljana.«

Kelih je izdelan iz pozlačenega srebra in tombaka. Ima gladko kupo in marmornat  nodus. V stalcu je droben kamen. Ima dve drobni znački na kupi.

Kelih iz pozlačenega srebra je izdelan v tehniki  tolčenja in cizeliranja. Okrogla vzbokla noga s stopničasto dvignjenim razgibanim obrisom je pokrita z rokokojskimi kartušami in cvetnimi vejicami. V kartušah so v reliefu pred žarkovjem upodobljeni putti s križem, gorečim srcem in Jagnjetom božjim v rokah. Steblo in nodus prekrivajo prelivajoče, valujoče rokaje. Poln pozlačen košek kupe ponovi dekoracijo z noge. V kartušah držijo putti simbole Kristusovega trpljenja (Veronikin prt, petelin in trnova krona). Na dnu noge  je vgraviran napis: »R.(everendus) P.(ater) Antoni Ochsner in   Einsidl im Jahr 1759«.  Odtisnjen je tudi nejasen mojstrov žig.

Baročni kelih z novejšim nodusom je izdelan iz pozlačenega srebra v tehniki tolčenja in ulivanja. Srebrna kupa keliha ima udarjeno repunco z označbo 12H.

Ima gladko kupo iz pozlačenega srebra. Deblo in čašast nodus sta okrašena z emajlom. Na nodusu je napis JESVS.

Svečnik je ulit v bronu in stoji na tristrani nogi z levjimi šapami, stoječimi na kroglah, v poljih angelska glavica z razprtimi perutmi. Gre za značilen tip od 17. stoletja naprej.

Svečnik je ulit v bronu, stružen, notranja skledica je dodana. Trn je stanjšan in obrezan. Svečnik je bil v preteklosti že popravljen. Na nodusu je vgravirana letnica 1594 in monogram VG. Svečnik je bogato profiliran, ima več prstanov, jajčast nodus in široko skledo.

Čolniček iz posrebrene medenine je  izdelan v stilu historizma. Stoji na okrogli nogi.  Pokrov je okrašen z motivom akacijevih listov.